CSS

Osnove
Oblikovne lastnosti
Selektorji
Tipi

CSS

CSS (Cascading Style Sheets) omogoča avtorjem spletnih strani, da predpišejo obliko posameznih elementov. Večina elementov v HTML je namreč namenjena logičnemu oblikovanju, kjer samo določimo, kakšne vrste je posamezen element (slika, tabela, vrstica v tabeli, celica v vrstici, seznam, točka seznama, odstavek, indeks, eksponent, naslov, aktivna povezava ...), brskalnik pa te elemente oblikuje po svoje.

Z uporabo stilov CSS lahko elementom določimo celo vrsto oblikovnih lastnosti, med katere spadajo ozadje, robovi, razmiki, odmiki, pisava, poravnava, barva ... CSS nam omogoča, da oblikovne lastnosti določimo ločeno od vsebine, kar poveča preglednost napisane kode.

Organizacija W3C, ki se ukvarja s spletnimi standardi, med drugim določa tudi priporočila, kako naj bi bili opisani stili CSS. Podobno kot drugi spletni standardi, se tudi CSS še vedno razvija. Začelo se je leta 1996 s CSS stopnje 1, ki je omogočal nastavitev pisave, barve, ozadja, robov, odmikov ... Dve leti kasneje so objavili priporočila za CSS stopnje 2, ki omogoča tudi absolutno postavitev elementov, različne vrste številčenja, razlome strani ... Izkazalo se je, da priporočila druge stopnje potrebujejo še precej popravkov, zato so leta 2002 začeli sestavljati prvo dopolnitev, ki pa je še vedno v delu. V pripravi so tudi že priporočila za CSS stopnje 3. Žal si avtorji brskalnikov priporočila razlagajo vsak po svoje in občasno se zgodi, da neka spletna stran v enem brskalniku izgleda precej drugače, kot v drugem.